Vrste genetike

Danes poznamo več vrst genetike:

• populacijska genetika
• medicinska genetika
• vedenjska genetika
• humana genetika
• molekulska genetika

Več podatkov o posamezni vsrti genetike si lahko pogledate tukaj!

Krvna skupina

Za začetek nekaj dejstev o krvnih skupinah: imamo 4 osnovne krvne skupine: nula, A, B in AB. Katero krvno skupino ima posameznik je odvisno od njegove sestave DNK (ki jo deduje od staršev). Če imata oba starša krvno skupino A, potem bo tudi potomec imel enako krvno skupino, medtem ko če imata različno krvno skupino, lahko potomec deduje eno ali drugo. Človek ni imel 4 krvne skupine od začetka svojega obstoja, na začetku je bila edina krvna skupina nula (ponazarja začetne lovce in poljedelce), s razvojem človeka se je pojavila nova krvna skupina A, ki simbolizira poljedelstvo (z začetkom agrikulture), krvna skupina B predstavlja nomada, saj se je razvijala skupaj s širitvijo prebivalcev v nova okolja. Kot zadnja se je razvila krvna skupina AB, za katero še ne vedo zakaj se je sploh pojavila.

Najbolj pogosta krvna skupina danes je skupina nula (približno 42% prebivalstva), sledi skupina A (približno 35%), nato skupina B (približno 14%) in najredkejša skupina AB (okoli 7%).

http://www.eurogentest.org/blocks/leaflets/images/slovene/x-linked.png; 18.3.2013; 13:54

Krvna skupina in osebnost človeka 

Na Japonskem je krvna skupina za prebivalce zelo pomembna. Premier Japonske mora ta podatek posredovati javnosti kot najbolj osnovno informacijo. Prav tako posamezniki, ki iščejo partnerja na to dajo veliko in na tej podlagi iščejo kako se ujemajo (v klubih za samske je na listku, kjer si ljudje pustijo telefonske številke obvezno prostor za oznako krvne skupine). Na to temo imajo serije risank, kjer ima vsak od glavnih junakov svojo krvno skupino in se tej primerno obnaša. 70% prebivalstva neposredno povezuje krvno skupino z osebnostjo osebe. Že v 2. stoletju so Grki razlikovali 4 človeške temperamente, glede na prevladujočo tekočino v telesu: kri, sluz, črni in rumeni žolč (pomembna je bila tudi gostota tekočine) iz česar so še danes znani opisi osebnosti: sangviničen, melanholičen, koleričen in flegmatičen. Več različnih avtorjev je na podoben način karakterizirala ljudi, glede na krvno skupino (Masahiko Nomi, Peter Constantine, Hans Eysenck, Raymond Cattell) in opisi so precej podobni. Masahiko Nomi je Japonec, ki je zaslovel na tem področju, po tem ko je v 70 letih napisal prvo knjigo na to temo. Knjiga je do danes doživela vsaj 240. izdajo. Po njegovi študiji so osebnosti po krvni skupini sledeče:

Skupina nula: ekstravertiran, močan, ekspresiven.

Skupina A: introvertiran, perfekcionist, obrzdan.

Skupina B: svobodomiselen, neodvisen, premalo ambiciozen-

Skupina AB: občutljiv, pasiven, oddaljen

http://forum.kvarkadabra.net/latexrender/pictures/6fb1f0fb33886fbacb46d6296f38c383.png; 18.3.2013; 13:59

Osnovni genetski pojmi

DEDOVANJE -prenos lastnosti z ene generacije na drugo oz. s staršev na potomce.
GENETIKA - znanstvena biološka panoga, ki preučuje zakonitosti dedovanja in genetsko variabilnost.
ALEL – ena izmed različnih oblik zapisa dednega materiala na določenem mestu na kromosomu. 

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/bs/2/2c/Aleli.jpg;
13.2.2013, 14:38

AMINOKISLINA – osnovna enota iz katerih je zgrajen protein.
DNK – molekula, ki se nahaja v jedru celice in nosi navodila za nastanek organizma. Človeško DNK zapisujejo štirje različni nukleotidi in ima obliko dvojne vijačnice. To pomeni, da se dve verigi DNK, ki sta si nasprotno enaki, ovijata druga okoli druge. Nasprotno enaki pomeni, da se pri nukleotidih C vedno pari z G, ter A vedno s T.    DOMINANTNA BOLEZEN– bolezen, kjer je za njen razvoj na kromosomskem paru dovolj prisotnost le enega alela in ne dveh, kot je to potrebno pri recesivni bolezni.
RECESIVNA BOLEZEN – gen, ki povzroča bolezen je recesiven, če morata biti za njen razvoj na kromosomskem paru prisotna dva taka recesivna alela (vsak na svojem kromosomu).
GEN – del DNK zaporedja, ki nosi informacijo za nastanek proteina. Geni se dedujejo od staršev na potomce in dajejo informacije, ki so potrebne za nastanek in razvoj organizma.
GENOTIP – alelni obliki gena, ki jih posameznik vsebuje. Genotip lahko predstavlja vse alele v celici, večinoma pa se uporablja za opis enega ali večih genov, ki skupno vplivajo na neko lastnost.
NUKLEOTID – osnovna enota s katerimi je zapisan gen. Posamezna enota je sestavljena iz fosfatne skupine, pentoze (sladkor z petimi ogljiki v obroču) ter dušikove baze. Med posameznimi nukleotidi so si različne le dušikove baze. V človeški DNK so štiri različne dušikove baze in posledično štiri različni nukleotidi: citozin (C), gvanin (G), timin (T) in adenozin (A).
ENCIM – protein, ki sodeluje pri kemijskih procesih v telesu. Njegov namen je zmanjšanje aktivacijske energije, ki je potrebna za potek kemijske reakcije in tako omogoči njen lažji potek. 

 Dedovanje lastnosti za barvo oči:

 http://www.svarog.si/biologija/MSS/econtent/multimedia/65/11276/09_podlaga.jpg; 13.2.2013, 14:35

Vir: Genetski pojmi

Uvod

 Sem Lara, učenka 9. razreda. Pri izbirnem predmetu računalniška omrežja smo dobili nalogo narediti svoj prvi blog in na kratko predstaviti temo o kateri se učimo ali smo se že učili in nas zanima. Moj najljubši predmet je biologija in zato sem se odločila, da bom predstavili temo genetika. Predstavila vam bom osnovne značilnosto za dedovanja lastnosti. Povedala bom nekaj o genih. Obrazložila bom posamezne vrste genetike. Na kratko bom predstavila kromosome v človeškem telesu. Povedala bom tudi nekaj o znanstvenikih, ki so prvi začeli raziskovati to področje in, ki so na tem področju dosegli tudi neke cilje in s tem razširili znanje o človeštvu.

Odsek dvojne vijačnice DNK; 6.2.2013; 13:50